Luk 8 | SlvZNZ | STEP | Kmalu potem se je Jezus podal na pot skozi mnoga mesta in vasi. Vsepovsod je oznanjal radostno novico o Božjem kraljestvu. Z njim so bili tudi njegovi učenci

Luke 8

Žene, ki so hodile za Jezusom

1 Kmalu potem se je Jezus podal na pot skozi mnoga mesta in vasi. Vsepovsod je oznanjal radostno novico o Božjem kraljestvu. Z njim so bili tudi njegovi učenci 2 in nekaj žena, ki jih je osvobodil hudobnih duhov in ozdravil njihovih bolezni. Med njimi je bila Marija iz Magdale – Jezus jo je osvobodil sedmih demonov – 3 Ivana, Husova žena (Hus je bil Herodov uradnik in je bil odgovoren za njegov dvorec in za dvorske posle), Suzana in mnoge druge. Bile so premožne in so skrbele za Jezusa in za njegove učence.

Zgodba o sejalcu

(Matej 13,1-23; Marko 4,1-20)

4 Veliki množici – ljudje so namreč prišli iz vseh mest – je Jezus nekega dne pripovedoval tole zgodbo: 5 “Kmet je posejal na svojem polju seme. Pri tem je nekaj zrn padlo na poljsko pot. Ljudje so jih poteptali ali pa so jih pozobale ptice. 6 Drugo seme je padlo na skalnata tla s tanko plastjo zemlje. Vzklilo je, ker pa ni bilo dovolj vlage, so rastline usahnile. 7 Nekaj zrn je padlo med trnje, ki je kmalu zadušilo mlade rastline. 8 Preostalo zrnje je padlo na rodovitno zemljo. Žito je raslo in kmet je spravil bogato žetev. Dobro prisluhnite temu, kar vam govorim!”

9 Pozneje so ga vprašali njegovi učenci, kaj je hotel povedati s to zgodbo. 10 Jezus jim je odgovoril: “Vi razumete skrivnosti Božjega kraljestva. Vsem drugim pa govorim v prispodobah, tako da

‘gledajo, pa ne vidijo,
poslušajo, pa ne razumejo.’
11 Vam bom razložil prispodobo: Zrno semena je Božja beseda. 12 Poljska pot predstavlja ljudi, ki so slišali Božjo besedo. Potem pride satan in vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in se rešili. 13 Skalnata tla predstavljajo ljudi, ki slišijo Božjo besedo in jo rade volje sprejmejo. Toda vse ostane na površini. Nekaj časa so navdušeni, brž ko pa zaradi vere pridejo v težave, se vere odrečejo. 14 Seme, ki pade med trnje, so ljudje, ki Božjo besedo slišijo, vendar vse pri njih ostaja po starem. Skrbi vsakdanjega življenja, borba za visok življenjski standard in neprestano tekanje za zabavami in uživanji zadušijo vsako vero. 15 Potem pa so še plodna tla. To so ljudje, ki besedo sprejmejo z veseljem in odkritosrčnostjo. V njih raste in prinaša bogat sad.”

Čuvajte to, kar imate

(Matej 5,15; Marko 4,21-25)

16 “Nihče ne prižiga svetilke in jo potem postavi pod vedro ali pod posteljo. Nasprotno: svetilko postavimo na tako mesto, da vsak, kdor pride v hišo, vidi luč. 17 Ta slika nam govori o tem, da bo nekega dne vse (kar je v človeških srcih) prišlo na dan in kar je zdaj še skrivnost, bo vsem jasno. 18 Zato pazite, kako me poslušate. Kajti kdor ima veliko, bo dobil še več: kdor mojo besedo razume, bo nekoč razumel vse. Kdor pa ne razume, mu bo še to malo, kar misli, da razume, postalo nerazumljivo.” ^{▼▼V izvirniku: Kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar misli, da ima.}

Kdo je Jezusov sorodnik?

(Matej 12,46-50; Marko 3,31-35)

19 Nekega dne so mati in bratje želeli govoriti z Jezusom. Toda okrog njega je bilo toliko ljudi, da se mu niso mogli približati. 20 Poslali so mu sporočilo: “Tvoja mati in bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.” 21 Jezus je odgovoril: “Vsak, kdor posluša mojo besedo in živi po njej, je za mene brat in mati.”

V stiski na jezeru

(Matej 8,18.23-27; Marko 4,35-41)

22 Nekega dne so Jezus in njegovi učenci stopili v čoln in Jezus jim je rekel: “Odveslajte čez jezero na drugo stran!” Storili so tako. 23 Spotoma je Jezus zaspal. Sredi jezera je naenkrat nastala strašna nevihta in valovi so butali v čoln. 24 Pretila je nevarnost, da bi se potopili, zato so učenci zbudili Jezusa. “Gospod”, so mu zaklicali, “tonemo!” Jezus je vstal in zapovedal vetru in valovom, naj se pomirijo. Vihar se je umiril in naenkrat je zavladala popolna tišina. 25 “Kje je vaša vera?” je Jezus hotel vedeti. Prestrašeno in začudeno so se učenci spraševali: “Kdo je ta človek? Celo veter in valovi ga poslušajo, ko jim ukazuje!”

Obsedeni mož in čreda svinj

(Matej 8,28-34; Marko 5,1-20)

26 Potem so prišli v okolico Gadare na drugi strani Genezaretskega jezera. 27 Ko je Jezus stopil iz čolna, mu je pritekel iz mesta nasproti mož, ki so mu gospodovali demoni. Ni se oblačil, tudi ni stanoval v hiši, ampak je že dolgo bival po grobnih votlinah. 28 Komaj je ugledal Jezusa, že je začel kričati. Vrgel se je predenj in vpil: “Kaj hočeš od mene, Sin Božji, Najvišji? Prosim te, ne muči me!” 29 Jezus je namreč pravkar zapovedal demonu, naj izpusti svojo žrtev. Ta demon je pogosto imel tako moč nad tem človekom, da se je mogel osvoboditi celo verig, če so ga zvezali z njimi, potem pa je pobegnil v puščavo. 30 “Kako ti je ime?” ga je vprašal Jezus. “Legija,” se je glasil odgovor, kajti gospodovali so mu mnogi demoni. 31 Kar naprej so moledovali: “Ne pošlji nas v pekel!” 32 V bližini na gorski vzpetini se je pasla čreda svinj. Demoni so se želeli naseliti v te svinje in Jezus jim je dovolil. 33 Zdaj so demoni zapustili človeka in se naselili v svinje. Cela čreda se je zapodila v jezero in potonila. 34 Pastirji so začudeni tekli v mesto ter v okoliške vasi in pripovedovali, kaj se je zgodilo. 35 Od vsepovsod so prihiteli ljudje, da bi na licu mesta videli, kaj se je zgodilo. Videli so moža, ki ga je Jezus pravkar osvobodil demonov. Spodobno je bil oblečen in mirno ga je poslušal. Tedaj so se ljudje prestrašili. 36 Tisti, ki so bili priče vsemu temu, so poročali, kako ga je Jezus ozdravil. 37 Zbegani so ga prosili, naj zapusti njihovo okolico, kajti bali so se. Jezus se je vkrcal v čoln, da bi se odpeljal nazaj na drugo stran jezera. 38 Ozdravljeni mož je hotel oditi z njim in ostati pri njem. Jezus pa mu je naročil: 39 “Pojdi domov in pripoveduj, kako ti je Bog pomagal.” Mož je odšel in pripovedoval vsem v mestu, kako ga je Jezus ozdravil.

Jairova hči

(Matej 9,18-26; Marko 5,21-43)

40 Nepotrpežljivo je na drugi strani jezera pričakovala Jezusa velika množica ljudi. 41 Ko je čoln pristal, se je prerinil v ospredje mož, Jair, predstojnik judovske sinagoge. Vrgel se je pred Jezusa in ga prosil, naj pride na njegov dom; 42 njegov edini otrok, dvanajstletna deklica, je namreč umirala. Jezus je odšel z njim.

43 Med ljudstvom je bila neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi močnih krvavitev. Nihče ji ni mogel pomagati, čeprav so jo že mnogi zdravniki zdravili in je za to potrošila ves svoj denar. 44 Ko je prišla do Jezusa, se je od zadaj dotaknila njegovega plašča. V tem trenutku je prenehala krvaveti. 45 “Kdo se me je dotaknil?” je vprašal Jezus in obstal. Toda vsi so skomignili z rameni, Peter pa je menil: “Gospod, v tej gneči to tudi ni nič čudnega.” 46 “Ne,” je odgovoril Jezus, “nekdo se me je namerno dotaknil. Čutil sem, kako je ozdravljujoča moč šla iz mene!” 47 Ko je žena spoznala, da je Jezus vse vedel, je padla predenj na kolena in se vsa tresla. Pred vsemi ljudmi je pripovedovala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila takoj ozdravljena. 48 “Hči,” ji je rekel Jezus, “vera ti je pomagala. Pojdi v miru!”

49 Medtem ko se je pogovarjal z ženo, je nekdo prinesel Jairu sporočilo: “Tvoja hči je umrla. Zdaj ni treba, da pride Gospod.” 50 Jezus je to slišal ter je rekel očetu: “Ne boj se! Samo veruj in tvoji hčerki bo spet dobro!” 51 Ko so prišli do hiše, je dovolil samo Petru, Jakobu in Janezu ter dekličinim staršem, da vstopijo z njim. 52 Vsi so tožili in jokali zaradi dekličine smrti, Jezus pa je rekel: “Nehajte jokati! Deklica ni mrtva, ampak spi.” 53 Posmehovali so se mu, kajti vsi so vedeli, da je bila mrtva. 54 Toda Jezus jo je prijel za roko in vzkliknil: “Deklica, vstani!” 55 Oživela je, vstala iz postelje in Jezus je naročil, naj ji dajo jesti. 56 Staršem se je zdelo neverjetno to, kar so doživeli. Jezus pa jim je rekel, naj tega nikomur ne pripovedujejo.